Domov Turizem Znamenitosti
Znamenitosti
Znamenitosti Pomurja PDF Natisni E-pošta
V Prekmurju in Pomurju je moč videti zelo zanimive gradove, dvorce in tudi naravne znamenitosti, ki jih širša slovenska javnost še ne pozna dovolj dobro. Na kolesu pa se opazi še veliko dodatne lepote. Nekaj te smo Vam poskušali prikazati na spodnjih spletnih straneh.
 
Beltinski grad PDF Natisni E-pošta

Beltinski grad izvira iz 13. stoletja. Takrat so pred sedanjim poslopjem stali štirje stolpi. Leta 1690, ko se je nevarnost pred Turki polegla, so odstranili obzidje, ter zgradili baročni grad, ki je po obliki bil podoben današnjemu. Posebna zanimivost beltinskega gradu so podzemni rovi. Le-ti so zidani iz opeke in sicer polkrožno.

Več ...
 
Soboški grad PDF Natisni E-pošta
Dvorec, obdan z obširnim parkom s stoletnimi hrasti, je naslednik srednjeveškega soboškega gradu. Pozidali so ga v drugi polovici 16. stoletja takratni lastniki gospoščine Szechyji kot dvonadstropno, štiritraktno renesančno stavbo s prostornim notranjim dvoriščem, okrepljeno na vogalih s štirimi čokatimi vogalnimi stolpi. Pozneje so ga barokizirali, vhodni portal poudarili z imenitnima figurama atlantov, svečano dvorano pa okrasili s freskami.

Danes ima v gradu sedež Pokrajinski muzej Murska Sobota, katerega sodobno zasnovana in estetsko privlačna stalna razstava pripoveduje zgodbo o življenju v pokrajini ob reki Muri od prazgodovine do danes.
Več ...
 
Grad Rakičan PDF Natisni E-pošta
Dvorec Rakičan pri Murski Soboti je večtraktna stavba z značilnimi prvinami renesančne, v baroku prezidane arhitekture. Sedanja obnova vrača traktom radoživost in Rakičan spet predstavi kot prijetno podeželsko grajsko stavbo, obdano z imenitnim parkom. Ohranjena so številna eksotična drevesa, tu pa je tudi ovalna, neogotsko zasnovana grajska kapela.

Prvi zapisi o utrjeni postojanki iz leta 1431, a je tu moral stati grad še pred tem. Skozi Rakičan je namreč že od davnine peljala t. i. via regna - kraljeva cesta.
Več ...
 
Plečnikova cerkev v Bogojini PDF Natisni E-pošta

Obisk Bogojine ne smete zaključiti brez ogleda cerkve Gospodovega vnebovhoda, delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. Prednica današnje župnijske cerkve Gospodovega vnebovhoda je tu stala že v 14. stoletju (1371) in je po slogovnih značilnostih sodila v okvir t.i. prekmurske skupine gotske cerkvene arhitekture.

Več ...
 
Penova klet v Filovcih PDF Natisni E-pošta

Še pred nekaj desetletji, je bilo na Goričkem veliko s slamo kritih hiš in vinskih kleti, danes pa jih je ohranjenih le nekaj. Ena takih je Penova klet na hribu Gaj pri Filovcih. Postavljena je bila leta daljnega leta 1853. Penova sta jo obnovila v starem stilu. Na ogled Vam je miniaturni muzej na prostem z nekaj panoji o etnografskih značilnostih kraja, razvoju preš in pomenu lončarstva, lončarsko vreteno, lesena preša v funkcionalni postavitvi in podobno.

Več ...
 
Filovski gaj PDF Natisni E-pošta
Nekoliko niže od Penove kleti se nahajajo zanimive, s slamo krite vinske kleti v Filovskem gaju. Tukaj si domačini prizadevajo ohraniti tipično arhitekturo nekdanjih vinskih kleti. Sedem s slamo kritih hišic, je nekaj posebnega.
Več ...
 
Ledavsko jezero PDF Natisni E-pošta
Na območju vasi Ropoča in Krašči leži akumulacijsko jezero, ki je poimenovano po potoku Ledava. Za izgradnjo jezera je bilo odkupljenih okrog 200 ha kmetijskih zemljišč. Z vodo je stalno zalito do 70 ha, ob večjem deževju pa se jezero razširi na severno stran. V tem zamočvirjenem delu so zrasle vrbe in nizko grmovje, ki je idealen prostor za vodne in obvodne ptice. Najpogosteje srečamo race mlakarice, liske, sivke, labode, čaplje, rečne galebe, čopaste črnice, zelenonoge tukalice in čopaste ponirke. Našteli so blizu 25 različnih vrst ptic.

Jezero je bogato z ribami. O tem se lahko prepričamo ob pogledu na jez, ki pogosto gosti desetine ribičev. Jezero se z okoliškimi gozdovi in obdelano goričko pokrajino staplja v čudovito panoramo. Priča ohranjenosti narave in lepih okoliških gozdov so prostoživeče lisice, jeleni, srne in divji zajci. Na Ledavskem jezeru so pričeli domovati labodi, ki so se, kot kaže, naselili za stalno.

V teh krajih je vredno opazovati sončni zahod, po njem pa prisluhniti pesmi malega skovika in čuka, ki ne naznanjata smrti, kot so prepričani mnogi, ampak opozarjata, da je na Goričkem še življenje, saj se njuna pesem drugje po Sloveniji sliši vse redkeje. Kot zanimivost še povejmo, da se v bližini jezera nahaja opuščen peskokop, v katerem so leta 1993 izkopali mlečni zob dinoterja, ki je bil prednik mastodonta, ta pa današnjega slona.
 
Spomenik balonarjema v Ženavljah PDF Natisni E-pošta

Nedaleč stran od Tromejnika (stičišče treh držav - Slovenije, Avstrije in Madžarske), je vas Ženavlje, znana po spominskem obeležju,s katerim je označen kraj pristanka stratosferskega balona leta 1934.

Več ...